3 razlike med MIG/MAG in TIG varjenjem
V kovinsko predelovalni industriji je kakovostno varjenje ključnega pomena. Od varjenega spoja dveh kosov kovin je na koncu odvisno pravzaprav vse. Kje lahko takšno kovino uporabimo, kolikšna je njena nosilnost in podobno.
Pri varjenju varimo ali spajamo dva kovinska dela na način, da dodajamo material, lahko pa varimo tudi brez dodanega materiala. Samo spajanje dosežemo s toploto ali pritiskom oziroma s kombinacijo obojega. V tokratnem članku smo se lotili opisa dveh postopkov varjenja, in sicer obločnega MIG/MAG in TIG.
MIG/MAG varjenje
MIG (M – metal, I – inert, G – gas) elektroda je neoplaščena, plin za zaščito pa je inertni argon, lahko tudi helij. Argon je torej inertni plin, ki ne reagira s talino v zvaru. MIG varjenje poteka na način, da je elektroda v kontaktni šobi priključena na varilni tok, prosta dolžina elektrode pa je precej kratka.
Ravno slednje omogoči večjo gostoto varilnega toka in hitrejše taljenje elektrode, kar omogoča varjenje tudi debelejših materialov. Pri MIG varjenju gre za varjenje, ki je hitro in enostavno, uporablja pa se ga v obratih, ne na prostem.
Več o MIG varjenju: https://www.kovinc.si/wiki/mig-varjenje
MAG (M – metal, A – activ, G – gas) elektroda je neoplaščena, plin za zaščito pa je aktivni plin CO2, ki pri visokih temperaturah v obloku razpade na ogljik in kisik. Nastala oksidacija je razlog, da so vari črni. MAG varjenje se uporablja za malo legirana konstrukcijska jekla ter tanko in srednje debelo pločevino.
Debelina materiala ne sme presegati debeline 1 mm, s čimer pa je ta metoda primerna pri avtokleparskih in podobnih delih. MAG je cenovno najugodnejša in tudi najbolj razširjena oblika varjenja.
Več o MAG varjenju: https://www.kovinc.si/wiki/mag-varjenje
TIG varjenje
TIG (T – Tungsten (Wolfram), I – inert, G – gas). Pri tem postopku elektroobločnega varjenja gre za varjenje z netaljivo Wolframovo elektrodo v inertnem plinu, kot so na primer argon, helij in podobni. TIG metodo uporabljamo za varjenje tankega nerjavnega jekla ter aluminijevih, magnezijevih in bakrovih zlitin. Posebnost tega postopka je, da varilcu omogoča precej večji nadzor varjenja, kot je to v primeru varjenja MIG/MAG, hkrati pa zagotavlja močnejše in kakovostnejše zvare.
Kljub temu pa je potrebno dodati, da gre za zahtevnejši postopek varjenja, ki zahteva precej urjenja, preden ga varilec dobro obvlada. TIG postopek se v največji meri uporablja v letalski industriji, a tudi drugje, denimo za varjenje tankostenskih cevi manjših premerov.
Metodo TIG varjenja se uporablja za varjenje:
- legiranega jekla – s pomočjo izmeničnega toka ter pozitivnim polom na elektrodi;
- barvnih kovin – s pomočjo enosmernega električnega toka ter negativnim polom na elektrodi.
Več o TIG varjenju: https://www.kovinc.si/wiki/tig-varjenje
Kakšna je razlika med MIG/MAG in TIG varjenjem?
1. Pri postopku MIG/MAG uporabljamo neoplaščeno elektrodo, ki jo talimo v zvar, pri postopku TIG pa uporabljamo netaljivo Wolframovo elektrodo, ki se ne izrabi, in material za zvar dodajamo.
2. MIG/MAG postopek varjenja je dokaj enostaven, nasprotno pa je varjenje po postopku TIG precej zahtevnejše in zahteva več prakse.
3. Varjenje s postopkom TIG je precej natančnejše kot z MIG/MAG. TIG se uporablja za varjenje tanjših materialov in pločevine, medtem ko MIG/MAG uporabljamo tudi za varjenje debelejših materialov.
V podjetju Kovinc d.o.o., v skladu s predpisanimi standardi kakovosti, opravljamo vse tri opisane postopke varjenja, zato ni bojazni, da vam ne bi mogli ustreči. Pošljite nam svoje povpraševanje in z veseljem vam bomo svetovali.